Kaj se je zgodilo?

Luna se od daleč zdi nespremenljiva, a jo vesoljska telesa še vedno zadevajo. je predstavila krater McGetchin na vzhodnem robu Lune. Širok je približno 222 metrov in globok okoli 43 metrov. Trk se je zgodil med 11. aprilom in 22. majem 2024, čeprav so raziskavo objavili šele leta 2026. Za prepoznavo spremembe in preverjanje podatkov je bil potreben čas.

Kako so ga našli?

Robert Wagner je pri pregledu zemljevida, sestavljenega iz posnetkov sonde Lunar Reconnaissance Orbiter, opazil svetlo liso s temnejšim obročem. Ob trku se ne naredi le vdolbina: razdrobljena kamnina in prah se razletita daleč po okolici. Sprememba odbojnosti svetlobe je zato lahko mnogo širša od samega kraterja. Starejši zemljevidi tega vzorca niso vsebovali, novejši pa so ga.

Novi krater od zgoraj.
Ozka kamera je krater posnela 5. decembra 2025.
NASA Goddard / Intuitive Machines · Viri ↗ · Pogoji uporabe slike ↗

Zakaj to ni zgolj senca?

Kot Sonca in zorni kot kamere lahko videz površja močno spremenita. Raziskovalci so zato preverili več posnetkov, vzorec in relief na natančnejših slikah. Ozki kameri sonde pokažeta podrobnosti, ki jih širokokotna karta ne razloči. Posnetki iz decembra 2025 in marca 2026 so potrdili rob kraterja. Ločiti moramo čas trka, čas odkritja in datum objave.

Temperatura kot druga sled

Instrument Diviner je okoli kraterja izmeril približno 6,4 kilometra široko območje, ki je v lunini noči približno 9 stopinj Celzija hladnejše od primerljive okolice. Trk je razrahljal, takšna plast pa toploto sprejema in izgublja drugače kot zbita tla. Fotografski in temperaturni podatki se dopolnjujejo. Sama temperaturna razlika pa še ne pove vseh lastnosti tal, ker nanjo vplivajo tudi kamnine in osvetlitev.

Novi krater pod poševnim kotom.
Poševni pogled iz marca 2026 kaže rob kraterja in izvrženi material.
NASA Goddard / Intuitive Machines · Viri ↗ · Pogoji uporabe slike ↗

Zakaj je krater pomemben?

Sonda je našla veliko manjših novih kraterjev; McGetchin je med nenavadno velikimi. Oznaka dogodka, ki se zgodi približno enkrat na stoletje, je statistična ocena, ne napoved naslednjega trka. Svež krater daje priložnost povezati čas dogodka z obliko in temperaturo tal. To je koristno tudi za prihodnje pristajalnike in roverje, katerih kolesa ter opore se dotikajo zgornje plasti .

Pojmi

je plast zdrobljenih kamnin in prahu na Luninem površju; so delci, ki jih raznese trk.

Viri