Vesolje
Planeti, zvezde in vse vmes.
VesoljeIskanje devetega planeta
Podrobni članek je trenutno objavljen v srbščini. Tukaj je kratek povzetek preverjenih ugotovitev.
VesoljePrve slike črnih lukenj: kako smo fotografirali tisto, kar ne sveti
Oranžni obroč okoli temnega središča je postal ena najbolj znanih znanstvenih podob našega časa. Vendar ne gre za posnetek "površine" črne luknje, niti za posnetek ogromnega teleskopa. Gre za skrbno rekonstruirano sliko radijskega sevanja plina, katerega svetlobo ukrivlja izjemno močno gravitacijsko polje.
VesoljePrvi eksoplaneti: kako smo našli svetove, ki jih komaj vidimo
Planet poleg druge zvezde je običajno prešibak in preblizu svojega svetlega gostitelja, da bi ga preprosto fotografirali. Astronomi so jo zato najprej prepoznali po tem, kako vpliva na njihovo zvezdo — in šele kasneje začeli meriti njeno velikost, maso in kemične sledi v ozračju.
VesoljeZakaj Luno imenujemo Luna? Zgodba o nebu, jeziku in merjenju časa
Jupiter ima Evropo, Io, Ganimed in Kalisto. Saturn ima Titan in Enkelad. Zemlja pa ima — Luno. Na prvi pogled se zdi, da je naš najbližji nebesni sosed ostal brez posebnega imena, drugi pa so dobili zanimivejša poimenovanja. Toda prav Luna je bila izhodišče za poimenovanje drugih takšnih teles. Njeno ime povezuje zgodovino astronomije z zgodovino jezika: davno pred teleskopi in vesoljskimi sondami so spremembe njenega videza ljudem pomagale šteti dneve in spremljati minevanje časa.
VesoljeAsteroid, ki se maje: kaj je sonda Lucy izvedela o Donaldjohansonu?
Na posnetkih Nasine sonde Lucy je asteroid Donaldjohanson podoben podolgovatemu arašidu: dva neenakomerna dela povezuje ozek vrat. Oblika pa ni edino presenečenje. Analiza, objavljena junija 2026, kaže, da se približno osem kilometrov dolgo telo ne vrti preprosto okoli ene stalne osi, temveč počasi opleta. Njegova površina hrani tudi kemične sledi stika s tekočo vodo, verjetno iz časa pred nastankom današnjega asteroida. Kako je mogoče toliko izvedeti ob kratkem preletu?
VesoljeNa Luni je nastal 222 metrov širok krater: kako ga je odkrila NASA
Primerjava orbitalnih posnetkov in merjenje temperature sta razkrila redek, velik nov krater.
VesoljeFlomaster, ki je pomagal Apollu 11 vzleteti z Lune, prodan za 857.600 dolarjev
Buzz Aldrin je z navadnim flomastrom pritisnil poškodovano stikalo lunarnega modula. Predmet je več kot pol stoletja pozneje pristal na dražbi.
VesoljeDan na Veneri je daljši od leta — toda kateri dan?
En obrat traja približno 243 zemeljskih dni, obhod Sonca 225, cikel sončnih vzhodov pa nekaj drugega.
VesoljeGalileo Galilei – človek, ki je usmeril daljnogled v nebo in spremenil naš pogled na svet
Galileo ni izumil daljnogleda niti prvi predlagal, da se Zemlja giblje. Njegova opazovanja, poskusi in spori z oblastmi so spremenili način preverjanja trditev o naravi.
VesoljeZakaj je Mars ob južnem polu videti vijoličen in naguban?
Nova slika sonde Mars Express razkriva strme pečine, prah in slano v območju Thyles Rupes. Nenavadna barva govori o svetlobi in površju, ne o življenju.
VesoljeEvklid je odkril kvazarje iz zelo mladega vesolja
Evropski teleskop je našel 31 zgodnjih kvazarjev, tudi dva iz časa približno 670 milijonov let po velikem poku. Njuna svetloba odpira vprašanje hitre rasti črnih lukenj.
VesoljeChandra je našla 84 nenavadnih rentgenskih virov
V šestih galaksijah so izločili skupino objektov z močnim mehkim rentgenskim in ultravijoličnim sevanjem. Njihova narava še ni potrjena.
VesoljeMajhni svetovi za Neptunom hranijo sledi preteklosti
Hubble in Webb sta skupaj raziskala 27 zelo majhnih in temnih teles na robu Osončja.
VesoljeWebb odkril skriti planet v znanem zvezdnem sistemu
V sistemu Beta Pictoris so našli tretji orjaški planet po kemijskem podpisu njegove atmosfere.
VesoljeAli lahko res najdemo življenje na drugih planetih?
Znanstveniki iščejo svetove s pogoji za tekočo vodo, vendar možen znak življenja še ni dokaz.