Živi svet
Narava v vseh oblikah.
Živi svetKako deluje PET-skener: od pozitrona do slike tumorja, srca in možganov
PET ne pokaže le oblike organa, temveč tudi, kje se je v telesu zbrala skrbno izbrana označena snov. Skupaj s CT poveže kemično dejavnost tkiva z njegovo anatomijo. Pot od radioaktivnega atoma do medicinske slike združuje jedrsko fiziko, biologijo celice in računalniško obdelavo milijonov signalov.
Živi svetKaj smo podedovali od neandertalcev in kaj nam v resnici sporočajo naši geni?
Neandertalci niso le naši starodavni bratranci iz muzejskih vitrin. Deli njihovega DNK danes živijo v mnogih ljudeh. Stavek »imamo neandertalske gene« pa je lahko zavajajoč: vsi ljudje si zaradi skupnega porekla že delijo velik del genskega materiala z njimi, posebno vprašanje pa je, katere različice so se prenesle z mešanjem obeh populacij.
Živi svetHobotnica pred ogledalom: ali ji odsev pokaže, kje je plen?
Tri kalifornijske hobotnice so se naučile z ogledalom najti kraj, ki ga ne vidijo neposredno. Poskus razkriva prostorsko orientacijo, ne dokazuje pa prepoznavanja lastnega odseva.
Živi svetSkrivnost večne mladosti se skriva v naših celicah: Kako nameravajo znanstveniki »prevarati« biološko uro?
Imunski sistem pogosto primerjamo z vojsko, ki nas vsak dan varuje pred nevarnimi okužbami in mikrobnimi napadalci.
Živi svetNevidni prebivalci drevesne skorje: kako mikrobi spreminjajo pot metana
Ko pogledamo drevo, običajno pomislimo na liste, ki s fotosintezo vežejo ogljikov dioksid. Raziskovalci pa so si ogledali tudi skorjo. V njej živijo združbe mikroorganizmov, ki uporabljajo pline iz debla ali zraka. Avstralska skupina je leta 2026 pokazala, da lahko ti mikrobi ob prisotnosti kisika porabljajo metan, vodik in ogljikov monoksid. Drevo je torej tudi življenjski prostor, katerega prebivalci vplivajo na izmenjavo plinov med tlemi in ozračjem.
Živi svetNajvečja gliva se skriva pod gozdom: kako vemo, da je ena?
V oregonskem gozdu Malheur ena gliva Armillaria prepreda ogromno območje; gobe so le vidni del.
Živi svetAksolotlu lahko znova zraste noga — kako?
Obnova okončine zahteva usklajene celice, živce in signale; ljudje tega še ne znamo ponoviti.
Živi svetPočasniki so preživeli odprto vesolje — niso pa neuničljivi
Poskus leta 2007 je pokazal izjemno odpornost drobnih živali in razliko med preživetjem ter običajnim življenjem.
Živi svetCharles Darwin: kako je nastala teorija evolucije?
Od zapiskov s potovanja z ladjo Beagle do naravnega izbora: kako je nastala zamisel, ki je spremenila biologijo, in kaj v resnici trdi.
Živi svetZakaj ima hobotnica tri srca?
Dve srci poganjata kri skozi škrge, tretje pa po preostalem telesu.