pogosto primerjamo z vojsko, ki nas vsak dan varuje pred nevarnimi okužbami in mikrobnimi napadalci. Vendar brez ustrezne logistike in tkivne infrastrukture nobena vojska ne more dolgo obstati na bojišču. To odločilno infrastrukturo sestavlja , pomožne celice vezivnega tkiva pa skrbijo za gradnjo strukture in prehrano obrambnih celic. Poleg tega tako imenovane delujejo kakor vrhunski epidemiologi na prvi obrambni črti. Prepoznajo naravo grožnje in drugim obrambnim celicam v posredujejo ključna navodila.
, kot sta in priželjc, so rojstni kraj in svojevrstna akademija naše imunosti. V se učijo napadati in hkrati varovati lastna tkiva. Razvijanje tolerance do lastnega telesa preprečuje uničevanje zdravih organov in nastanek hudih . Žal je priželjc prvi organ, ki začne pešati, in doživi že od petega leta starosti. Do pubertete nastajanje novih celic upade na komaj deset odstotkov, v petdesetih letih pa znaša le še en odstotek.
S staranjem se zmanjšuje sposobnost , da se hitro množijo in učinkovito upirajo okužbam. Hude okužbe, kakršna je okužba s koronavirusom, lahko tudi na pustijo dolgotrajen pečat. Te celice potem ostanejo v stanju povečane pripravljenosti, kar lahko pozneje prispeva k nastanku . Dolgo je prevladovala znanstvena domneva, da se sami nepopravljivo postarajo in izgubijo funkcijo.
Toda ekipa profesorja Nikolića je prišla do dramatičnega odkritja, ki je v povzročilo pravi kopernikanski obrat. Ko so mlade prenesli v star organizem, so se te celice začele deliti enako počasi kot stare. Nasprotno pa so stari , preneseni v mlad organizem, znova pridobili prvotno delovanje in hitrost delitve. S tem so dokazali, da je ključ staranja imunskega sistema v propadanju , torej , in ne v samih limfocitih.
Dobra novica je, da je proces staranja izjemno prilagodljiv in da nanj lahko vplivamo. Naše celice občutijo posledice tako imenovanega , pri čemer trpijo tudi , celična pljuča. Telesna dejavnost, kakovosten spanec, zmerna prehrana in spodbujajo celice k obnavljanju in recikliranju poškodovanih delov. Poleg zdravega načina življenja znanstveniki intenzivno razvijajo tudi farmakološke metode za pomlajevanje tkiv.
Ena najzanimivejših snovi v raziskavah je , molekula, ki deluje na ključno presnovno vozlišče in celico pripravlja na prilagoditev stresu. Strokovnjaki vseeno strogo opozarjajo, da se takšnih zdravil nikakor ne sme jemati samoiniciativno brez zdravniškega nadzora. Najnovejše raziskave kažejo tudi, da lahko nekatere oziroma »slabe« celice povzročijo staranje celotnih organov. Ciljno odstranjevanje teh starih celic odpira možnost za obnovo delovanja tkiv in znatno podaljšanje zdravega življenja.
Glavni cilj sodobne medicine ni zgolj dodajanje let življenju, temveč vdihniti polno življenje vsakemu preživetemu letu. Človeštvo že od časa antičnega junaka Gilgameša išče skrivnostno zel, ki vrača mladost. Čeprav nesmrtnost ostaja v svetu mitologije, nam imunologija staranja končno ponuja stvarne, znanstveno utemeljene rešitve za kakovostnejšo starost. Dokler novih terapij še ni, lahko z lastnimi življenjskimi navadami pomagamo notranji vojski, da nas uspešno varuje.