Novice iz znanosti
Preverjene in jasno datirane novice iz zanesljivih virov.
VesoljeIskanje devetega planeta
Podrobni članek je trenutno objavljen v srbščini. Tukaj je kratek povzetek preverjenih ugotovitev.
Živi svetHobotnica pred ogledalom: ali ji odsev pokaže, kje je plen?
Tri kalifornijske hobotnice so se naučile z ogledalom najti kraj, ki ga ne vidijo neposredno. Poskus razkriva prostorsko orientacijo, ne dokazuje pa prepoznavanja lastnega odseva.
VesoljeAsteroid, ki se maje: kaj je sonda Lucy izvedela o Donaldjohansonu?
Na posnetkih Nasine sonde Lucy je asteroid Donaldjohanson podoben podolgovatemu arašidu: dva neenakomerna dela povezuje ozek vrat. Oblika pa ni edino presenečenje. Analiza, objavljena junija 2026, kaže, da se približno osem kilometrov dolgo telo ne vrti preprosto okoli ene stalne osi, temveč počasi opleta. Njegova površina hrani tudi kemične sledi stika s tekočo vodo, verjetno iz časa pred nastankom današnjega asteroida. Kako je mogoče toliko izvedeti ob kratkem preletu?
TehnologijaSlušalke, ki iz hrupnega prostora izločijo en glas
V kavarni se glasovi mešajo z ropotom posode in glasbo. Sogovornik čez mizo začne govoriti, a ujameš le nekaj besed. Človeški možgani se pogosto zmorejo osredotočiti na znan glas, vendar je to v gneči težko. Raziskovalci Univerze v Washingtonu so leta 2024 predstavili prototip slušalk, pri katerem uporabnik izbere govorca: obrne se k njemu, pritisne gumb in njegov govor sliši jasneje, tudi ko se oba premikata.
Živi svetNevidni prebivalci drevesne skorje: kako mikrobi spreminjajo pot metana
Ko pogledamo drevo, običajno pomislimo na liste, ki s fotosintezo vežejo ogljikov dioksid. Raziskovalci pa so si ogledali tudi skorjo. V njej živijo združbe mikroorganizmov, ki uporabljajo pline iz debla ali zraka. Avstralska skupina je leta 2026 pokazala, da lahko ti mikrobi ob prisotnosti kisika porabljajo metan, vodik in ogljikov monoksid. Drevo je torej tudi življenjski prostor, katerega prebivalci vplivajo na izmenjavo plinov med tlemi in ozračjem.
PsihologijaKako se možgani spreminjajo med učenjem? Kaj zares pomeni nevroplastičnost
Ko prvič poskusimo zaigrati melodijo, rešiti fizikalno nalogo ali povedati stavek v novem jeziku, gre počasi in zahteva veliko pozornosti. Po vaji je lažje. To ni le občutek: izkušnje vplivajo na sporazumevanje živčnih celic in na sodelovanje celih možganskih omrežij. To sposobnost imenujemo nevroplastičnost. Spremlja nas vse življenje, čeprav se njena oblika in obseg razlikujeta glede na starost, predel možganov in spretnost.
PsihologijaAli lahko zvok, ki ga ne slišimo, vpliva na razpoloženje?
Po prezračevanju stare stavbe se širi rahlo tresenje. Ne slišimo ga jasno, vendar nam je prostor neprijeten. Gre le za pričakovanje ali lahko zelo nizke frekvence res vplivajo na doživljanje? Majhna laboratorijska raziskava, objavljena leta 2026, je našla povezave med izpostavljenostjo infrazvoku, razdražljivostjo, ocenjevanjem glasbe in ravnijo kortizola. Ugotovitev je zanimiva, ne dokazuje pa, da imajo »strašljive hiše« akustično razlago.
PsihologijaKoliko lahko zaupamo spominu očividca?
Priča iskreno pove, da je prepričana o obrazu, ki ga je videla. Ali to zadostuje? Raziskave kažejo, da se spomin lahko spremeni pod vplivom informacij, ki pridejo pozneje. Hkrati je skrbno izvedena prva prepoznava lahko dragocen dokaz. Odločilno je, kaj je imela oseba možnost videti in kaj se je zgodilo, preden je prvič prepoznala osumljenca.
TehnologijaBaterija, ki se razgradi v telesu, bi lahko napajala medicinske kapsule
MIT je preskusil majhno baterijo, ki je napajala zaužitne naprave in se nato postopoma razgrajevala.
EkologijaZakaj se sezona taljenja arktičnega ledu ne podaljšuje več tako hitro?
Sateliti po letu 2010 kažejo zastoj enega trenda, vendar je arktični led še vedno veliko bolj ogrožen kot pred desetletji.
VesoljeNa Luni je nastal 222 metrov širok krater: kako ga je odkrila NASA
Primerjava orbitalnih posnetkov in merjenje temperature sta razkrila redek, velik nov krater.
VesoljeZakaj je Mars ob južnem polu videti vijoličen in naguban?
Nova slika sonde Mars Express razkriva strme pečine, prah in slano v območju Thyles Rupes. Nenavadna barva govori o svetlobi in površju, ne o življenju.
FizikaKako NASA meri nekajmilimetrsko premikanje središča Zemlje
Voda, sneg in led spreminjajo razporeditev mase planeta. Zelo natančne meritve zato pokažejo drobno sezonsko premikanje težišča.
EkologijaLedeniki pospešujejo izgubo ledu na Grenlandiji in Antarktiki
Analiza pol stoletja satelitskih podatkov kaže izgubo približno 11,3 bilijona ton ledu. Večino so hitreje tekoči ledeniki odnesli v ocean.
EkologijaFLEX in Sentinel-3C izstreljena za opazovanje Zemlje
Evropska satelita bosta spremljala zdravje rastlin, oceane, led in ozračje.
TehnologijaNASA in IBM sta ustvarila model AI za raziskovanje Lune
Novi odprti model se uči iz približno dveh milijonov izrezov posnetkov Luninega površja. Raziskovalcem lahko pomaga hitreje najti zanimiv teren, vendar morajo ugotovitve preveriti ljudje.
VesoljeChandra je našla 84 nenavadnih rentgenskih virov
V šestih galaksijah so izločili skupino objektov z močnim mehkim rentgenskim in ultravijoličnim sevanjem. Njihova narava še ni potrjena.
VesoljeMajhni svetovi za Neptunom hranijo sledi preteklosti
Hubble in Webb sta skupaj raziskala 27 zelo majhnih in temnih teles na robu Osončja.
TehnologijaMolekularni »dežni plašč« varuje sončno celico brez svinca
Nova notranja zaščita kositrovega perovskita je laboratorijski celici pomagala doseči 16,2-odstotni izkoristek in boljšo obstojnost.
VesoljeFlomaster, ki je pomagal Apollu 11 vzleteti z Lune, prodan za 857.600 dolarjev
Buzz Aldrin je z navadnim flomastrom pritisnil poškodovano stikalo lunarnega modula. Predmet je več kot pol stoletja pozneje pristal na dražbi.
VesoljeWebb odkril skriti planet v znanem zvezdnem sistemu
V sistemu Beta Pictoris so našli tretji orjaški planet po kemijskem podpisu njegove atmosfere.
VesoljeEvklid je odkril kvazarje iz zelo mladega vesolja
Evropski teleskop je našel 31 zgodnjih kvazarjev, tudi dva iz časa približno 670 milijonov let po velikem poku. Njuna svetloba odpira vprašanje hitre rasti črnih lukenj.